V Sloveniji vlada prepričanje, da se državo ropa in da je to posledica točno določene politične elite. Da ta politična elita jemlje, kar ne bi smela, si deli državne posle po previsokih cenah, podkupuje in je podkupljiva ipd. je jasno vsem. Napačno pa je mišljenje, da bo problem rešen, če bo ta politična elita odstranjena od korita. Morali se bomo malce bolj zazreti vase in ugotovili bomo, da tisti, ki pri koritu niso, kričijo čez tiste, ki tam so. V trenutku, ko bi prišli do korita, pa bi sami počeli isto. Seveda vsi kričijo, da temu ni tako, ampak dejstva pač kažejo drugače.
Slovenci smo od nekdaj bili podjarmljeni in v naši naravi je, da nam oblast predstavlja tujce, da je država nekaj, kar nas teži in obira in od nekdaj državi, oblastnikom, pa tudi delodajalcem krademo, če se le da. Ne samo to, med nami se s tem lahko celo pohvalite. Kdor je oblast prinašal naokoli, je bil največji heroj. Vsem nam je žal, da je Martin Krpan samo lik iz povesti. Pri nas velja “povej mi, kako kradeš državi, da bom lahko tudi jaz”. To smo mi. Človek bi sicer pričakoval, da se bomo spremenili, ko bomo dobili lastno državo, pa ni tako, smo še preveč krvavi pod kožo. Zaradi pomanjkanja izkušenj z lastno državo preprosto ne razumemo, da države brez državljanov ni, da smo mi država in da je proračun naš denar. Ko se nekdo izogiba vplačevanju v proračun, v bistvu ne krade državi, pač pa krade nam. Mi pa smo še vedno priča, kako ljudje glasno drug drugemu razlagajo, kako so okoli prinesli državo, poslušalci teh pripovedi, torej oškodovanci, pa jim veselo in z odobravanjem prikimavajo.
In ko govorimo, da to počnejo samo elite, poglejmo, če je temu res tako. Recimo, da se Jožica zaposli na občini v oddelku za gradbena dovoljenja. Tam ji povedo: “Jožica, to se dela takole; dobiš vlogo in jo daš na stran. Tam jo pustiš ležati, dokler nekdo ne prinese kuverte s 500 evri.” In Jožica se nauči, da se tako pač dela. Francelj se zaposli v bolnici in tam ga naučijo: “Glej, ko je treba nabavit opremo, ti ponudniku rečeš, da naj ti stisne v žep 5000 evrov, pa bo njegova ponudba sprejeta ne glede na ceno. Denar je tako od države, koga briga, tam tako vsi kradejo, pa lahko še mi pristavimo svoj del.” In Francelj se nauči. Stanka pa se zaposli v banki in v kreditnem odboru ji razložijo: “Stanka, tako se dela; če človek pride po 2 milijona kredita, mu rečeš, da naj da 50.000 evrov za kreditni odbor, pa bo odobreno. Saj denar je tako od banke, koga briga…” No, recimo, da Stanka pa noče biti tatica (kar Jožica in Francelj sta) in hoče narediti to, kar je prav. Stanka gre na policijo in pove, kaj se dogaja. Prepričani smo, da se je večini Slovencev Stanka že v tem trenutku zagnusila. Ker takšni pač smo. Takšna pa je tudi Stankina okolica. Vsi se v trenutku razdelijo v dve skupini. Prva ji pravi: “Stanka, kako si ti neumna, pobasala bi denar, to vsi tako delajo…”, druga pa pravi: “Pras…. Stanka, tožibabasta, kaj ji je bilo tega treba, kdo hoče takšnega človeka ob sebi…” Na Policiji Stanki povedo, da sicer že menda vse vedo, da pa bodo zadevo vseeno raziskali itn., potem morda celo sestavijo kakšno ovadbo z milijon napakami in pomanjkljivostmi, tožilstvo pa nato zadevo zavrže… Bistvo: Jožica, Francelj in Stanka niso elita, niso mafija, niso migranti, oni so Slovenci! In če postopajo kot je prav, kot bi se od njih pričakovalo, postanejo izobčenci.
Politična elita, ki krade, je tako samo razbohoten plevel na površju in če ga postrižemo, se bo ponovno razrasel, morda bo samo malo drugačen in verjetno malo bolj trdoživ. Korenine plevela pa so v Slovencih in samo tukaj se lahko problem trajno reši. Dokler si ne bomo priznali, da smo narod tatov, da je z našo osnovno moralo, našo vzgojo, našo držo nekaj hudo narobe, se ne bomo mogli spremeniti, popraviti. Dokler bodo ljudje, ki opozarjajo na kršitve pravil nezaželeni, kritizirani, šikanirani, se stvari ne bodo spremenile. Prav pri vseh vladah do sedaj smo imeli primere, ko se je kršilo pravila in jemalo, kjer se ne bi smelo. Računsko sodišče ugotavlja, da največje stranke obeh strani kršijo pravila o financiranju strank. Delavec, ki opozarja na kršitve zakonov s strani delodajalca, postane nezaželen delavec. “Poslovnež” v Lidlu na glas govori po telefonu in se dela frajerja, zraven je revež tako lačen, da kar med pogovorom je maslene rogljičke, seveda na blagajni nič več ne ve o tem, da jih je pojedel. Svoj ugled “poslovneža” je pripravljen prodati za nekaj centov. Druga skupina je bolj žejna kot lačna in si odpira pijače, ko jih popijejo, prazne steklenice odložijo pač kjerkoli. Ko na to opozorite blagajničarko, vam odgovori: “Ah, kaj vse se še dogaja…”
Rešitev problema je tako v spremembi miselnosti in ravnanja slovenskega naroda. Ni dovolj, da so stvari z zakoni prepovedane. Dokler kraja, neposredna ali posredna, v naših očeh ne bo sprejeta z gnusom, dokler otrok ne bomo NA-učili, da je to nekaj najhujšega, kar lahko storiš, tako dolgo se tudi ropanje države ne bo končalo, ne glede na to, kdo je na oblasti in ne glede na to, na katerem nivoju. Ukvarjanje s samo največjimi krajami tako ni rešitev problema, je samo rezanje izstopajočih špic. Na žalost ostaja občutek, da nam je tako tudi všeč, čisto v slovenskem stilu, “naj polovijo barabe, ampak drugače pa naj ostane tako kot je, mogoče bom potem jaz pri koritu…”
Kar pa je pri vsem skupaj najbolj nerazumljivo pa je, zakaj bi sploh kradli? Namreč če nisi sposoben ustvariti nič pametnega, potem tudi ne moreš biti dober tat. Si mala riba, od vsega nimaš ravno veliko in slej ko prej te primejo. Če pa znaš krasti na način, da te ne dobijo in da se zaščitiš na najvišjem nivoju, potem pa to pomeni, da si sposoben in da znaš najti pravo ekipo za velike podvige. Zakaj bi potem kradel in se postavil v položaj, da se moraš ozirati čez rame in da si odvisen od tistih, ki te ščitijo in to tudi lepo izkoriščajo? Če si sposoben, je veliko bolje narediti velike stvari v pozitivni smeri, pri čemer finančni rezultat vedno pride sam po sebi, obdajajo pa te pozitivni ljudje s sorodnimi interesi, ki te podpirajo in cenijo, vse skupaj je samo za odtenek težje. V bistvu je krasti neumno, tako ali drugače. Samo še en dokaz, da Slovenci raje kot pravo pot izberejo lažjo pot in samo še en dokaz, da se moramo ozreti vse, se spremeniti in tako rešiti naše težave, za katere iščemo vzroke izven sebe.
V stranki za napredek in razvoj želimo napredovati in razviti naše okolje na ta višji moralni nivo. Upamo, da lahko spoznamo svojo realnost in si jo priznamo prav vsi kot narodna celota. To je prvi korak k začetku vzpona na višji cilj in če ga prehodimo, se nam bodo naslednji koraki zdeli logični in samoumevni, kmalu pa bomo dosegli stopnjo ponosa nad samimi seboj in našim napredkom na tem področju. Nobenega razloga tudi ni, da nam ne bi uspelo, na koncu koncev to celo moramo storiti, če si želimo brez sramu zreti v ogledalo. Drugače povedano, če tega ne storimo, si ne zaslužimo imeti svoje lastne države.
