Ena največjih težav pri razvoju Slovenije je distanciranost državljanov od države. Preprosto se ne počutimo, da smo del države, da je država naša prav tako kot recimo hiša, da je proračun naš prav tako kot denarnica, le da si vse delimo s sodržavljani. Če že gremo na volitve, se takoj, ko zapustimo volišče, ponovno počutimo, kot da z državo nimamo nič in je bil naš glas pač kaplja v morje. Pa ni tako. Ko izvolimo vlado, smo izbrali hišnika za našo hišo, za katero ne znamo in nimamo časa sami skrbeti, temu hišniku pa smo zaupali še vsoto denarja za popravila in vzdrževanje. Biti distanciran od države in misliti, da z delom vlade nimamo nič, gledati neaktivnost vlade in si misliti, da to je njihovo delo in ne ukrepati je nekako tako, kot da sedaj hodimo po svoji hiši in opažamo, da stene plesnijo, stikala visijo iz sten, v elektroomarici preskakujejo iskre, izpod strehe se smodi, v kotu na hodniku stoji slamnato stojalo za rože, na katerem je namesto rož pripeta etiketa s ceno 1.500,00 EUR iz prodajnega salona hišnikovega brata, v poštnem nabiralniku nas preseneti obvestilo banke o kreditu, ki ga je v našem imenu najel hišnik, zraven si pa mislimo, da to mora pač hišnik vse uredit in čakamo da vidimo, ali bo ali ne. Morda smo se pri izbiri hišnika odločali skupaj s partnerjem in je našemu partnerju bil všeč drug hišnik kot nam, morda smo izbrali tistega, a sedaj nam nič ne pomaga, če tulimo na partnerja, da je to bil njegov izbor. Hiša razpada in vsem nam je jasno, da moramo ukrepati. Pri državi pa ni nič drugače.
Torej distanciranost od države ni ok, državo moramo razumeti kot svojo in do nje postati odgovorni kot do svoje hiše. To pa pomeni, da ali bomo iskali pravega hišnika tako dolgo, da ga bomo našli, če pa ugotavljamo, da ga na trgu ni in da znamo sami bolje skrbeti za hišo kot vsi hišniki, potem je pa najbolje, da odpremo svojo obrt za vzdrževanje hiš, ker nam bo posel cvetel. Enako je pri vodenju države. Ali bomo iskali pravo stranko tako dolgo, da jo bomo našli, če pa je ni, potem moramo pa ustanoviti svojo in ljudem ponuditi to najboljšo opcijo.
Drugače povedano, če nismo člani stranke, je to tako, kot da za našo hišo ne skrbimo sami, prav tako pa nismo izbrali nikogar, ki bi zanjo skrbel, zdaj pa čakamo in gledamo, kako se bo brezplačno skrbelo zanjo. Morda bo sosedov hišnik kaj naredil tudi na naši hiši in na hišah vseh v soseski, ker samo ta sosed najema hišnika. Morda se bo ta hišnik zavzel za boljše odvodnjavanje terena, pa bomo vsi v soseski imeli nekaj od tega. Sliši se čisto… …slovensko… Prav bi pa bilo, da tudi mi plačamo sosedovemu hišniku, da skrbi še za našo hišo in če je dober, da s sosedom vso sosesko nagovorimo, da plača istega hišnika, da skrbi za vse hiše, ker svoje delo opravlja odlično. Tako imamo vsi odlično vzdrževane hiše, zaupamo hišniku, ker je pošten pri porabi sredstev, verjamemo mu in sledimo njegovim nasvetom, ker se je izkazal za sposobnega strokovnjaka, z masovnostjo pa mu omogočimo, da zaposli še nekaj ljudi, se razširi in začne dobro skrbeti za vse večjo okolico.
Biti član stranke, jo finančno podpirati, jo priporočati in širiti dober glas o njej torej pomeni omogočati stranki, da deluje dobro, da se glas o njenem delu širi, da ima vse več članov in z naraščanjem moči lažje udejanja svoj program ter zastopa interese članov. Biti samo podpornik ni dovolj, stranka svojo moč dobiva skozi število članov. Pomembno je poudariti, da je financiranje stranke z zakonom (če se ga držite seveda) zelo natančno opredeljeno in močno omejeno, finančna moč stranke pa seveda drastično opredeljuje njene zmožnosti delovanja. Še posebej v času, ko na sceni ni političnih strank, ki bi ustrezale vaši izbiri, je potrebno biti toliko bolj pozoren na zametke novih strank, kaj in zakaj predstavljajo ter biti pripravljen podpreti razvoj takšnih zametkov, ki se razvijajo v želeni smeri, jim pomagati s finančnimi prispevki in po možnosti tudi z lastnim sodelovanjem.
Človek se mora pri vsaki zadevi ozreti vase. Recimo, da smo vsi enaki. Če je meni dovoljeno in je zame dobro, da ne naredim nič, da čakam, da se od nekod najprej pojavi stranka, ki bo za vse nas delala dobro, ki bo imela super program in še potem ne postanem njen član, ampak grem samo na volitve, kjer jo volim, potem moramo to dovoliti tudi vsem ostalim, ker smo vsi enaki. Če je to dovoljeno vsem in je za vse dobro, potem nihče ne bo član takšne stranke in ker stranke brez članov ni, takšne stranke torej nikoli ne bo. Če zame velja, da naj najprej vstopijo drugi in ko bom videl, da je vse tako, kot mora biti, bom vstopil še jaz, potem to velja za vse. Če za vse velja, da naj najprej vstopijo drugi, šele potem mi, ne bo nihče prvi in takšne stranke ne bo. V stranko ne vstopamo zato, KER vstopajo drugi, ampak zato, DA vstopajo tudi drugi. Vse je torej v naših rokah, stvar naše volje in odločitve. Do sedaj smo čakali na druge… …in dobili, kar imamo.
Postati član stranke je stvar odločitve in nekaj minut dela. Spremljati dogajanje z lastno državo pa je naša odgovornost. Seveda ne moremo vse aktivnosti izvajati sami, zato moramo izbrati stranko, ki bo to delala za nas. Če je med obstoječimi ni, moramo podpreti novo ali ustanoviti svojo. Stranka za napredek in razvoj je takšna stranka, ki nujno potrebuje podporo in pomoč, da se razvije v nasprotje sedanje politične scene in pri tem postane uspešna do te mere, da bo lahko politično sceno preoblikovala. Zakaj biti njen član, jo podpirati in promovirati pa si lahko preberete v člankih “Zakaj biti član SNR” in “Zakaj finančno podpirati SNR”.
