Beseda demokracija zveni 100% pozitivno. Če je nekaj nedemokratično, je obsojanja vredno. V imenu zagotavljanja demokracije lahko greste delat vojno na drugi konec sveta… Ali je to res tako dobra stvar, ali gre tudi tukaj za parolo, ki jo je posvojilo pol sveta?
Odgovor je enostavno najti. Če vas je potrebno operirati, ali bi si želeli, da o tem, kdo in kako vas bo operiral odloča ljudstvo, ki izbira med kandidati, ki se predstavijo, ali bi raje videli, da o tem odloča kakšen zdravnik? In kaj bi vam bilo bolj všeč, da o tem odloča kakšen zdravnik, ali da se o tem posvetuje nekaj zdravnikov, ki se potem na osnovi posveta odločijo, kdo in kako bo to izvedel? In že smo odgovorili na vsa vprašanja. Boljši od demokracije je prosvetljeni vodja, boljši od prosvetljenega vodje pa je kolektiv prosvetljencev.
Zakaj je potem demokracija tako opevana? Iz preprostega razloga, ker omogoča manipulacije. Če o vsem odločajo samo pametni ljudje, jih je zelo težko prepričati v nelogične, škodljive, neumne stvari. Če pa o vsem odločajo vsi in pametnih je veliko manj kot ostalih, potem vam je kot pretendentu za oblast mnenje pametnih pravzaprav nepomembno, pomembno je, kako boste prepričali neumne. To pa je veliko lažje, zato nas bodo politiki, še posebej pokvarjeni, veselo spodbujali k utrjevanju demokracije.
Dejstvo pa je, da je demokracija samo ena od faz v razvoju družbenopolitične ureditve. Ko so ljudje iz sužnjelastništva prešli v fevdalizem, so verjetno tudi smatrali, da to je pa zdaj najboljša možna ureditev. No, za tiste čase je bilo to normalno, danes pa bi lahko že bili pametnejši. In zakaj se torej ne premaknemo? Preprosto, skozi zgodovino je bilo ljudstvo vedno tisto, ki je bilo podjarmljeno neki obliki oblasti in ko je oblast v nekem trenutku pritisnila preveč, je ljudstvu prekipelo, vzeli so stvari v svoje roke in izvedli revolucijo. V demokraciji pa imamo podobno težavo kot Slovenci s krajo državi, kot smo opisali v članku “Kaj je pravi vzrok za ropanje države?”. Demokracija je namreč vladavina ljudstva. Tako kot smo Slovenci dobili svojo državo in zdaj ne vemo, kako krasti samemu sebi, da bi od tega imeli korist, tako se ljudstva v demokraciji iz nje ne znajo premakniti naprej, ker ne vedo, kako vstati proti samemu sebi. Tako smo danes priča nezadovoljnim Slovencem, ki pravijo, da če bo treba, bodo pa ponovno šli v hosto… ??? In kaj bodo tam počeli??? Se borili proti komu? Dejstvo je, da ljudje ne razumejo in nikakor nočejo sprejeti, da svoboda prinaša odgovornost do samega sebe in da ni več nikogar, na kogar bi lahko prevalili krivdo za svoje lastno stanje. Potrebno se je zazreti v ogledalo in razumeti, da je nujno postati proaktiven, da se sprememb ne da več izsiliti in zahtevati, pač pa jih je potrebno izpeljati.
Vsa resnica o primernosti demokracije kot družbene ureditve je tako jasna. Težava je le v tem, da ljudstva demokratično izvolijo svoje predstavnike in od njih pričakujejo, da jih bodo popeljali v smeri napredka. Predstavniki pa vedo, da če ne bi bilo demokracije, oni nikoli ne bi bili predstavniki ljudstva, zato jim ne pade na pamet, da bi to spreminjali. Tako smo in bomo zbombardirani z informacijami o sijajnosti demokracije, kako smo lahko srečni, da živimo v demokraciji. Celo v šolah bomo učili, kako je lepo in koristno, da lahko odločamo o nečem, o čemer pravzaprav nimamo pojma. In ker ne razmišljamo o tem, da pravica o odločanju prinaša odgovornost za rezultate, nam je všeč, da odločamo. Ob misli, da bi se tej pravici odpovedali, nas kar spreleti srh. Če nam pa zobozdravnik razloži, kaj je narobe z našim zobom in nas pa vpraša, kaj želimo da naredi, ga pa debelo gledamo, kako naj se mi o tem odločimo, če pa nimamo pojma? Pa gre za naš zob… Skratka skrb za državo se jemlje zlahka, kot da za to ne potrebujemo strokovnih ljudi. Včasih so države vodili absolutisti, vendar so o tem tudi veliko vedeli. Kraljeve družine so svoje otroke izobraževale daleč nad nivojem povprečne izobrazbe takratnega časa, že kot otroci so vedeli veliko o političnih ureditvah, vojaških strategijah, upravljanju državnega premoženja itn. in ko so zasedli prestol, so bili za to v državi daleč najbolj usposobljeni. V demokraciji pa na oblast prihajajo ljudje, ki so najbolj všečni, najbolj prepričljivi, najbolj prikrito manipulativni, dejanske kompetence za vodenje države pa so v času izbiranja velikokrat popolnoma nejasne.
Ko gre za spremembo v potrebnem času za doseganje enakih rezultatov je ameriška študija uporabe modernih tehnologij pokazala, da je bilo recimo potrebno 38 let, da je radio dobil 50 milijonov uporabnikov. Za isto število uporabnikov televizorja je bilo potrebnih le še 13 let. Internet je to število uporabnikov dobil v 4 letih, družbena omrežja v 16 mesecih, pametni telefoni v 9 mesecih, igra angry birds pa 35 dneh. Hitrost razvoja se drastično povečuje in če je demokracija danes stara četrt stoletja, bi se to v primerjavi s predhodnimi družbenimi ureditvami zadnjih sto let glede na spremembe v hitrosti napredka lahko primerjalo z nekaj desettisočletij, torej obdobjem, v katerem so se zvrstile vse dosedanje družbene ureditve. Pa ne trdimo, da bi sedaj morali družbeno ureditev zamenjati vsakih 15 dni, le čas bi bil, da se začne kaj delati na naslednji spremembi.
Stranka za napredek in razvoj se tako zavzema za napredek in razvoj tudi na tem področju. A kot smo dejali, ne moremo pričakovati, da nas bodo iz demokracije popeljali tisti, ki demokracijo izrabljajo za svojo uveljavitev, nimajo pa primernih kompetenc. Kot je dejal Albert Einstein, nobenega problema se ne da rešiti z istim nivojem razmišljanja, ki je problem ustvaril. Zato je potrebno za rešitev stopiti na nivo višje, se torej malce dvigniti nad demokracijo in samo z lastno presojo in uporabo možganov se bomo lahko izvili iz objema njenih zagovornikov. V SNR bomo skrbeli, da bomo v lastni organizaciji poizkušali uvajati tovrstne najnaprednejše poglede, seveda pa se bomo za enkrat še morali prilagajati glede na zakonodajo, ki še vedno predvideva in zahteva demokratično ureditev.
